Za nami je nenavadno študijsko leto, pred nami pa… Preklic epidemije covid-19 sredi maja nas je navdal z upanjem, da se v Sloveniji lahko usmerimo na »normalen« začetek novega študijska leta. Rast okužb v zadnjih dnevih pa nas usmerja k razmisleku o morebitnem drugačnem načinu izvedbe predmetov tudi v študijskem letu 2020/2021. Univerze po Evropi načrtujejo različne scenarije. Visoko rangirana angleška univerza Cambridge je že maja 2020 napovedala izvedbo prvega semestra prek spleta (online). Zgledu sledijo tudi druge univerze v Združenem kraljestvu, pa tudi v Evropi. Kaj pa v Sloveniji?

Čeprav smo visokošolski učitelji uradno na dopustu, pa mnogi že razmišljamo o izvedbi pedagoškega procesa v novem študijskem letu. Pripravljeni moramo biti na različne scenarije – od povsem klasične izvedbe, kombinirane izvedbe s kombinacijo srečanj v živo in aktivnostmi študentov na daljavo, pa do popolne izvedbe prek spleta, če se epidemija ponovi. Sama predmete, že leta, izvajam na kombiniran način, ali pa večinsko prek spleta, kar mi je olajšalo odziv na, marca razglašeno, epidemijo. S pomočjo sodobne tehnologije uspem nadomestiti vrzeli nastale zaradi krajevne in časovne razlike med mano in študenti. Tehnologija mi omogoča vzpostavitev interaktivnega, k študentu usmerjenega, učnega okolja. Glede na nejasno situacijo, želim z bralci bloga, deliti nekaj lastnih izkušenj in namigov.

Načrtovanje dela

Najprej izdelam podroben načrt izvedbe. Na UP FM imamo že leta vpeljan obrazec načrtovanja izvedbe predmeta (Slika 2), kjer učitelji podrobno, za vsak teden ali temo, predvidimo vsebine, dejavnosti in obveznosti študentov ter učne izide. Sama veliko raje pripravim slikovni načrt izvedbe predmeta, kar mi je kasneje v pomoč pri pisanju tedenskih navodil za študente. Primer takšnega načrta prikazujem na sliki 1. Predmet Izzivi informacijske družbe se je izvajal na podiplomskem študiju. Od študentov sem pričakovala sprotno tedensko delo (pisanje spletnih dnevnikov) ter pripravo in predstavitev prispevka na izbrano temo informacijske družbe. Izvedba predmeta je predvidevala večinsko spletno izvedbo (temu so narekovale tudi vsebine predmeta), zaradi česar ob pojavi epidemije sploh ni bilo težav. Predstavitev prispevkov smo, namesto v živo, izvedli prek videokonference ZOOM. Videokonferenčna (tedenska) srečanja sem načrtovana že pred epidemijo. Pri izvedbi na daljavo je vzdrževanje kontaktov s študenti izredno pomembno. V ta namem lahko uporabljamo Forum (asinhroni način komunikacije), ali pa redna videokonferenčna srečanja (sinhroni način komunikacije).

Predmet Študijski in IKT praktikum je sestavljen iz dveh delov. Sama izvajam IKT praktikum. Predmet, ki ga letos izvajam prvič, sem zastavila na način obrnjenega učenja. Obrnjeno učenje (angl. flipped learning) pomeni, da študentje študirajo vsebine doma, v šoli pa pridobljeno znanje in veščine utrjujemo in po potrebi razjasnimo nejasnosti. Z zaprtjem univerze sem aktivnosti, ki so bile predvidene za zvedbo v klasični učilnicei prenesla na splet (namesto P: predavanje, e-P: e-predavanje – Slika 2). Tako sem prek Arnes VOXa (v prvem tednu) in ZOOMa (od 2. tedna dalje) izvajala kontaktne ure, del teh ur pa prenesla še v e-učilnico Moodle. Video srečanja sem snemala, video posnetke pa naložila na Arnes video portal in jih prek e-učilnice delila s študenti. Do te točke je bila izvedba, po mnenju študentov, celo boljša od klasične izvedbe, saj so si posnetke »kontaktnih ur« lahko večkrat ogledali, predvsem pa potek in hitrost razlage prilagodili sebi. Brez težav so se pomikali po video posnetku naprej in nazaj. K video posnetku so se lahko ponovno vrnili in si na takšne način pomagali pri pripravi tedenskih nalog (t.i. Naloge IKT pismenosti). Tega pri klasični izvedbi ni možno. Če se študent srečanja, iz katerega koli razloga, ne udeleži, vsebin ne more priklicati nazaj. Izvedba na daljavo je bila posebej dobro sprejeta pri študentih, ki zaradi jezikovnih ovir težko sledijo redni razlagi, pa tudi pri študentih, ki jim vsebine niso dovolj blizu. Dejstvo je, da študentje prihajajo z različnimi predznanji, tudi na področju uporabe računalnika in interneta.

Pri izvedbi predmeta se je nekoliko zataknilo le pri končnem preverjanju znanja, kar pa sem uspešno rešila in sistem uporabila tudi za redni izpitni rok, junija meseca.

Od načrta do vsebine in e-učilnice

Za novo študijsko leto načrtujem predmet Poslovna informatika, ki se bo letos izvedel prenovljeno, na prenovljenem visokošolskem strokovnem in univerzitetnem programu Managemet. Glede na dosedanje izkušnje bom, v primeru »normalne izvedbe« predmet izvajala na kombiniran način. Klasično izvedena predavanja bom dopolnjevala z vajami v računalniški učilnici, študentje pa bodo tedensko opravljali domače naloge prek e-učilnice. Seveda že sedaj, v fazi načrtovanja, razmišljam o »kaj če…«. Ja, kaj če bomo ponovno zaprli vrata. S predvidenim načrtom ne bo težav, saj bom kontaktne ure, brez težav, lahko prenesla na splet.

Kaj bom načrtovala in na kaj bom še posebej pozorna?

Na osnovi načrta izvedbe pripravim e-učilnico predmeta. Za leto 2020/2021 e-učilnice še ne urejam, saj čakam na namestitev nove različice Moodla. Podajam pa primer ureditve iz študijskega leta 2018/2019.

V uvodnem delu študente pozdravim in na kratko predstavim način preverjanja znanja (iz učnega načrta). Podrobna navodila o načinu dela, obveznostih študentov in kriterijih za preverjanje in ocenjevanje znanja objavim v obliki PDF dokumenta, ki si ga študentje lahko natisnejo. Vsebine predmeta razdelim na vsebinske sklope. Na sliki 3 predstavljam primer teme 3. tedna. V opisu vsakega tedna napišem datum in lokacijo srečanja, kar je študentom vidno za celoten kvartal vnaprej. Ostale vsebine teme’poglavja pa se študentom odpirajo sproti. Običajno jih odprem v nedeljo zvečer. Več o osnovnem urejanju e-učilnice v Moodlu na posnetku spletne delavnice.

Poleg obširnih uvodnih navodil za delo pri predmetu vsak teden pripravim še krajša navodila, vezana na delo v tekočem tednu. V navodilih jasno zapišem svoja pričakovanja, podrobna navodila za pripravo tedenskih nalog, kriterije za ocenjevanje nalog in morebitne ostale podrobnosti. Tedenska navodila objavim v obliki PDF dokumenta, ki si ga študentje lahko natisnejo.

Vsako temo (poglavje) e-učilnice razdelim na vsaj 3 razdelke (Slika 3):

• študijska gradiva

• tedenske dejavnosti

• preverjanje in ocenjevanje znanja.

Študijska gradiva

Do sedaj sem študentom gradiva posredovala v obliki PDF datoteke, kar omogoča enostaven pregled na vseh napravah (tudi mobilnih) in izpis na tiskalnik. Poleg PDF gradiv v e-učilnico naložim še dodatna, neobvezna ali dopolnilna gradiva, omenjena na predavanjih, ali pa namenjena študentom za lažje razumevanje snovi, oziroma za poglobitev znanja pri bolj motiviranih študentih. Za naslednje leto načrtujem pripravo t. i. interaktivnega učbenika. Gradiva bom pripravila s pomočjo vira Knjiga, v katerega bom vgradila interaktivne vsebine, pripravljene z orodjem h5p. Načrtujem, da bom v gradivo vključila tudi številne zunanje povezave ter gradivo tako še dodatno obogatila. V iztekajočem se letu sem podobna gradiva pripravila s pomočjo Moodle Lekcije. V Lekcijo sem vključila interaktivne video vsebine, pripravljene z orodjem h5p. Na to temo sem v Tednu odprtega učenja pripravila tudi spletno delavnico.

Poleg vnaprej pripravljenih gradiv študentom posredujem tudi povezave do prosto dostopnih virov na spletu (izobraževalni video posnetki na YouTube-u, članki v spletnih revijah ipd). Pri povezavah pazim, da se le-te odpirajo v novem oknu. Za študente lahko pripravimo tudi posnetek video zaslona. Pri tem lahko uporabimo brezplačno orodje, kot je FreeCam, ali pa to naredimo kar z ZOOMom, ki ga uporabljamo že za video konference. Lahko uporabimo tudi osnovno, brezplačno, licenco ZOOMa (do 40 min). Posnetek video zaslona (angl. Screencast) naredimo tako, da snemamo deljenje zaslona. Snemanje je enostavno, z vidno sliko govornika postane predstavitev bolj osebna, video vodič pa bolj privlačen.

Med študijska gradiva, v primeru izvedbe na daljavo, dodam tudi povezave do posnetkov videokonferenčnih srečanja. Posnetke naložim na Arnesov video portal, do katerega vodi povezava v e-učilnici. Povezavo vstavim prek vira URL (vir se odpre v novem oknu), kar mi kasneje omogoča spremljanje dejavnosti študentov – kdo si je video posnetek ogledal. Video posnetke na Arnesovem video portalu naredim »Nevidne«, kar pomeni, da so posnetki vidni le preko poznane (objavljene) povezave, ali pa »Zasebne«, s čemer posnetek postanve viden le določenim posameznikom. Za študente UP FM posnetek naredim viden le študentom fakultete (Slika 4). Študent se bo, za ogled video posnetka, moral prijaviti z digitalno identito UP (AAI prijava).

Naj na koncu omenim še, da študijska gradiva, kot študijsko dejavnost, lahko pripravljajo tudi študentje. O tem mogoče kdaj drugič.

Dejavnosti študentov

Pasivno spremljanje predavanj in vaj, ali pa pasivno branje študijskih gradiv ne vodi k doseganju učnih izidov. Študente je potrebno aktivitati, saj le njihova aktivna vključenost v proces učenja vodi k pridobivanju (in ohranjanju) novega znanja. Študentje pri mojih predmetih vedno opravijo vsaj eno tedensko nalogo, povezano s snovjo tekočega tedna. Naloge so praktično naravnane, saj želim, da študentje usmerim v prenos teorije v prakso in s tem olajšam razumevanje študijskih vsebin. Tako na primer v 3. tednu (Slika 3) študentje pripravijo načrt informatizacije izbranega poslovnega procesa. Ko govorim o računalniški strojni in programski opremi, študentje pregledujejo trg ponudnikov strojne in programske opreme, pripravijo ožji nabor opreme, ki zadovolji potrebe študenta, specifikacijo opreme ocenijo… Tedenske naloge običajno opravljajo v skupinah (do štirje študenti na skupino), vendar naloge zastavim tako, da morajo pri nalogi sodelovati vsi. V navodilih jasno zapišem kako poteka skupinsko delo – na primer, ali si morajo delo znotraj skupine razdeliti (primer naloge 3. tedna), ali pa vsak opravi svoj del (primer nabave računalnika, kjer vsak pripravi svoj predlog, kriteriji ocenjevanja pa so skupinski) in potem nalogo združijo v celoto. Skupinske naloge običajno nastajajo na Google Drive-u, z uporabo Google dokumentov in preglednic, saj mi takšen način pomaga pri pregledu opravljenega dela posameznikov (vpogled v zgodovino dokumenta). O uporabi Google dokumentov za podporo sodelovalnega in skupinskega dela sem posnela tudi spletno delavnico. Nalogo, ki je nastala v Google dokumentu eden od študentov prenese na svoj računalnik in, kot Moodle Nalogo, odda v e-učilnico.

Dejavnosti študentov so različne. Za diskusijo študentov lahko uporabimo Forum. Pri diskusiji je pomembno, da študentom damo podrobna navodila, kako naj diskusija poteka. Priporočam, da diskusijo spremljate in se vanjo, po potrebi, vključujete. Če diskusija zamre, skušajte študente vzpodbuditi k razpravi z vprašanji. Naj ne bo odveč študente pohvaliti, hkrati pa druge študente pozvati h kritični razpravi. Diskusija naj bo odprta določen čas (npr. teden dni). Lahko ocenjujete že samo razpravo v forumu, ali pa študentom naročite, da pripravijo povzetek razprave in ga, kot Moodle Nalogo, oddajo v e-učilnico. Teme diskusije naj bodo povezano s temo tedna. Še bolje pa je, če jih uspete povezavati z dogajanji v Sloveniji ali širše. S tem boste študente vzpodbudili k spremljanju dogajanja tudi izven šolskih klopi.

Diskusije lahko potekajo v manjših ali večjih skupinah. Če tem za diskusijo ni veliko, lahko naredimo t. i. ločene skupine (skupine ne vidijo poteka diskusije v drugih skupinah), na koncu pa študentje predstavijo zaključke skupinske diskusije in predstavitve še dodatno prediskutirajo. V primeru dela na daljavo predstavitev lahko izvedemo prek videokonference. Študentje se bodo z aktivnim vključevanjem v obravnavano temo nedvomno več naučili kot se naučijo s pasivnim spremljanjem predavanja ali branjem študijskega gradiva.

Dejavnost študentov v e-učilnici lahko diferenciramo, npr. po predznanju, po skupinah, ali po kakšnem drugem kriteriju. O tem je bil v času covid-19 posnet video vodič.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pod razdelkom (uporabim »vir« Napis) preverjanja in ocenjevanja znanja združim vse, kar je vezano na temo ocenjevanja in že ni bilo zajeto drugje (npr. diskusijo prek Foruma umestim v razdelek Dejavnost študentov, ne glede na to, ali diskusijo ocenjenjujem, ali ne). Študentje pod tem razdelkom oddajo tedensko nalogo, vpišem ocene za dejavnost, ki se je na primer izvajala izven e-učilnice (npr. ocene za spletne dnevnike ali predstavitve prispevkov podiplomskih študentov – Slika 1), morebitni kviz za preverjanje znanja itn. Sama sicer kvizov ne uporabljam veliko, so pa Moodle Kvizi (testi) lahko primerna aktivnost za preverjanje in ocenjevanje znanja. Sem pa, v času covid-19, prek Kviza izvedla izpit iz Poslovne informatike. Klasičen izpit, na katerem je običajno od 12 do 15 vprašanj odprtega tipa, sem prenesla v Moodle Kviz. Pri tem sem uporabila vprašanje tipa Esej. Seveda sem izpitne pole potem morala oceniti, saj esejističnih vprašanj Moodle ne ocenjuje. Nalogo, pri kateri študentje npr. narišejo procesni diagram, sem spremenila na način, da je bil procesni diagram narisan (vstavljena slika v vprašanju), študentje pa so sliko morali opisati in pojasniti. Več o izvajanje izpitov v času covid-19 na Odprti UP.

Za študente lahko pripravimo interaktivne vsebine in večpredstavne vsebine, za utrjevanje znanja, kot tudi za preverjanje in ocenjevanje znanja. Moodle ima v ta namen pripravljeno t.i. Interaktivno vsebino, ki jo lahko, kot že omenjeno, vgradimo v Moodle Lekcijo ali Knjigo, spletno stran… ali pa je interaktivna vsebina samostojna dejavnost. Tudi na temo Interaktivnih vsebin smo v projektu InoTeZ pripravili nekaj vodičev.

Namesto zaključka….

Predstavila sem le nekaj priporočil, ki bi jih lahko uporabili pri načrtovanju dela v prihajajočem študijskem letu, saj bi širša obdelava zahtevala veliko več prostora. Ponovno zaprtje univerze bo manj boleče, če bomo:

• načrtovali proces učenja v katerega bodo študentje aktivno vključeni (dejavnosti študentov)

• dejavnost študentov spremljali in se nanjo odzivali (povratna informacija prek odziva na Nalogo, komentarjev v Google dokumentih, objavah na forumih..)

• sprotno delo študentov nagrajevali (točke, ki sooblikujejo končno oceno), saj si vzpodbud želimo vsi

• v mislih imeli proces učenja ne le posredovanje znanje prek predavanj in končnega izpita in

• prešli od preverjanja in ocenjevanja znanja na koncu izvedbe predmeta (sumativno ocenjevanje) k sprotnemu preverjanju in ocenjevanju znanja (formativno ocenjevanje).

Seveda se ob tem odpirajo vprašanja vrednotenja našega dela, saj takšen način dela zahteva delo, ki ni vezano le na izvedbo kontaktnih ur. Razmislek o tem, kakšen način dela vodi h kakovostnemu študiju, pa prepuščam vam.

Poleg omenjenih povezav, vabim k branju vsebin na blogu projekta in na Odprto UP.

V okviru projektne skupine InoTeZ smo pripravili tudi predlog Minimalnih standardov za kakovostno načrtovanje in izvedbo pedagoškega procesa. Standardi sicer še niso dokončno potrjeni na organih UP, svetujem pa, da jih skušate upoštevati pri načrtovanju svojega dela za 2020/2021.

Uspešno načrtovanje za novo študijsko leto.