Objavljeno na blogu InoTeZ: 30. 1. 2019

Zadnjič se je kolega spraševal o tem, kaj bi s kvizi v Moodlu in prikazal svoj izviren način uporabe. Pri Poslovni informatiki smo, ko je bil Moodle še v povojih, razvili e-kvize v vsem dobro poznanem ŠISu (Študentski informacijski sistem). Študentje so tako prišli v računalniško učilnico in, vsak za svojim računalnikom, ob vnaprej točno določenem času, reševali časovno omejen test. Vsak študent je iz baze vprašanj dobil svojo testno polo. Sama sem sicer nasprotovala odbijanju točk zaradi nepravilnih odgovorov, vendar so me kolegi preglasili. Z uporabo Moodla smo bazo vprašanj prenesli v Moodle in s študenti opravljali kolokvij na e-način. Tokrat brez odbitnih točk, saj jim, tako kot kolega, nasprotujem.

Študentje so test reševali ob vnaprej določenem času, v računalniški učilnici, pod nadzorom učitelja. Rezultat so šudentje dobil takoj, učitelj pa ni imel dela s popravljanjem in ocenjevanjem. Vse izgleda kar lepo, ali ne? Zakaj sem potem prešla na klasični (papirni) način preverjanja znanja? Iz več razlogov. Izpostavila bi predvsem, da smo s kvizom (testom) preverjali prepoznavanje pravilnih odgovorov iz nabora štirih, kar je vodilo k temu, da so se študentje učili pravilne odgovore, ob tem pa vse manj razmišljali. Poleg tega se je dogajalo, da smo, zaradi izpada internetne povezave v času reševanja testa, kar sploh ni bilo tako redko, pri študentih povzročili nezadovoljstvo. Tako sem e-kvize, kot način preverjanja in ocenjevanja znanja, opustila.

Sem se pa na kviz spomnila takrat, ko sem iskala rešitev, kako preveriti, ali so študentje nekaj prebrali določena gradiva v e-učilnici. Pri velikem številu študentov tega ne moreš preveriti z razgovorom v času kontaktnih ur. Pregledovanje dodatnih nalog e časovno zahtevno in pogosto ne doseže svojega namena. Tako sem prišla na idejo, da vpeljem dobro znani Moodle kviz, kot eno izmed tedenskih nalog. Študentje t.i. e-kviz opravijo od kjer koli in kadar koli. E-kviz je odprt cel teden, njegovo reševanje pa časovno omejeno. Vsak študent prejme svojo »testno polo«, saj Moodle »testno polo« sestavi po vnaprej določenem protokolu. Vprašanja so razvrščena v skupine, sestavljalec testa pa določi, koliko vprašanj iz posamezne skupine naj se naključno vključi v »testno polo«.

Študentje so e-kviz lahko reševali do 3x, ocena pa se je izračunala kot povprečje vseh poskusov. V bistvu niti ni šlo za oceno, temveč za točke, ki so se prištele k ostalim nalogam. Naloge so k skupni (izpitni oceni) prispevale 30 % vrednosti, e-test pa točkam naloge le do 10 %.

Moodle učitelju omogoča vpogled v potek reševanja in tudi v statistiko (številčno in grafično).