Opravljanje izpitov na daljavo predstavlja svojstven izziv. Predvsem glede nadzora – ali izpit opravlja pravi študent in, ali študent, če je že pravi, ne goljufa. Sodobna tehnologija olajša delo. Tudi goljufanje. Žal.

V 3. kvartalu sem zaključila z izvedbo IKT praktikuma, dela predmeta »Študijski in IKT praktikum«. Kot sem že pisala, sem s študenti letos delala po načinu obrnjenega učenja. Študentje so doma študirali e-gradiva, v šoli smo vadili. S prehodom na daljavo, sem uvedla e-vaje, ki sem jih opravila prek Arnes VOXa (v 1. tednu), kasneje pa prek ZOOMa. Po 4. tednih dela na daljavo, smo prišli do konca in ostal je le še izpit. Pri izpitu od študentov pričakujem, da s podatkovne baze SURS – SiStat, skladno z navodili, v Excel prenesejo določene podatke, jih uredijo ter poleg osnovnih izračunov narišejo še 2 različna grafikona. Sledi urejanje besedila v Wordu (namišljena seminarska naloga) ter v besedilo vstavijo eno od slik, pripravljenih v Excelu ter preglednico. Pri klasični izvedbi preverjanje poteka v računalniški učilnici, po en študent na računalnik. Izpit traja do 1 ure, vendar digitalno vešči študentje nalogo opravijo tudi v 30.-ih minutah. Študentje nalogo oddajo v e-učilnico, kjer prejmejo podrobno povratno informacijo o reševanju in oceno.

Po treh tednih dela v živo, smo prešli na delo od doma, na daljavo. Vse do konca kvartal izpitnega obdobja. Kaj sedaj? Kako izvesti predviden izpit na daljavo? Kot omenjeno, ne gre za klasični izpit. Študentom ne morem postaviti vprašanj izbirnega tipa, esejistična vprašanja tudi ne pridejo v poštev. Študent mora prikazati veščine uporabe programskih orodij in veščine prenosa podatkov s podatkovnega portala SURS.

Hm, kaj če bi mi študentje delili zaslon prek ZOOMa? ZOOM smo namreč dobro spoznali, študentje so se ga navadili. Tudi zaslone smo že delili. Ugotovim, da zaslon lahko deli več študentov naenkrat, vendar … Res lepo, da lahko skačem od enega do drugega zaslona in pogledam, kako poteka dela, vendar to lahko počnejo tudi študentje. To bi pomenilo, da bi študentje znotraj konferenčne sobe gledali, kako drugi rešujejo nalogo. ZOOM namreč nima možnosti različnih vlog – npr. gostitelj lahko vpogleduje v deljene zaslone udeležencev, udeleženci pa tega ne morejo. Tako je ostala možnost, da izpite opravljamo 1:1. To bi šlo, če na spisku ne bi imela 60 študentov, kar bi pomenilo 60 izpitnih ur. Neizvedljivo. Neizvedljivo se mi je tudi zdelo, da bi študente prerazporedila v t.i. ločene skupine po eden (Breakout rooms v ZOOMu), saj bi težko obvladovala celotno skupino, pa četudi bi bila manjša. Študent bi namreč videl, kdaj sem prišla v njegovo sobo, ne bi videla, ali vmes kaj prepisuje, mu kdo pomaga, s kom drugim deli svoje delo…

Odločim se, da izpite premaknem na čas po covid-19. Pa skupina študentov na zadnjih vajah odpre vprašanje, kaj če bi se sami posneli. Obstaja vrsta programov za snemanje dela na računalniku. Želijo si opravljati izpit sedaj, ne pa na koncu 4. kvartala. Saj bi drugače ne bilo razlik med tistimi, ki so delali sproti in tistimi, ki bi se dela lotili le na koncu. In imajo prav. V 4. kvartalu dobijo nove predmete, nove študijske obveznosti. Pa tudi univerzitetni pravilnik o ocenjevanju kvartalne izpitne roke namenja študentom, ki študijske obveznosti opravljajo v kvartalu (čl. 21.–23.).

Hm, da bi se posneli? Samo kako? Kako preveriti in zagotoviti, da bi to ne počel kdo drug? S študenti se lotimo preizkušanja različnih možnosti – preverimo Teamse in ZOOM. Pridem na ideje, da bi se pa mogoče snemali v ZOOMu, saj lahko sočasno snemajo deljenje zaslona in sebe. Študentki, ki je podala predlog o snemanju svojega dela na računalniku, naložim nalogo, da posname reševanje dela vzorčne izpitne naloge, ki smo jo delali na e-vajah. Študentje namreč lahko uporabljajo ZOOM do 40 min. In res, še isti dan dobil vzorčno izpitno nalogo posneto. Eureka! Bi šlo. Čaka me le točen zapis protokola, kaj se od študentov pričakuje. Zapisan protokol razdelim med kolege, da preverim, ali sem na kaj pozabila. Nato protokol posredujem še skupini študentov, ki je podala predlog izpita, da preverim študentsko razumevanje navodil. In, gremo. Misija nemogoče postane mogoče.

Študentom posredujem protokol in vsem, ki jim način preverjanja znanja ne odgovarja, ali pa nimajo pogojev (doma ne morejo zagotoviti mirnega kotička, nimajo računalnika s kamero..), dovolim, da preverjanje pač opravijo, ko se vrnemo v fizične učilnice. Protokol sem študentom posredovala 3 dni pred izpitom, dan pred izpitom pa sem posnela še video vodič za lažje razumevanje protokola in ga objavila v e-učilnici (Slika 1).