Do začetka leta 2024 zaposlena na UP Fakulteti za management, kjer sem poučevala predmete s področja poslovne informatike. Kot upokojenka sem sodelovala z DOBA Fakulteto Maribor in MFDPŠ Celje. Občasno izvedem delavnice s področja e-izobraževanja ali uporabe IKT. Sodelujem tudi v skupini strokovnjakov NAKVIS, najbolj aktivno pa v UNI3 – Univerzi za tretjo življenjsko obdobje Koper, kjer obiskujem različne študijske krožke, od 2026 pa sem tudi članica upravnega odbora društva.
Raziskovanje me še vedno zanima, vendar bolj kot uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij, me zanima družinska zgodovina. Izsledke raziskovanja prednikov po mamini strani sem že zbrala v knjižni obliki, sedaj pa zaključujem pregled prednikov po očetovi strani. V delu je tudi raziskovanje prednikov po moževi strani.
V mladosti sem se ukvarjala z atletiko, zaradi česar je šport še vedno del mojega vsakdana. Tečem sicer ne več, raje hitro hodim. Telesno kondicijo vzdržujem s funkcionalno vadbo, z možem pa rada sedeva na kolo. Poleg krajših izletov po okolici, greva s kolesom tudi na dopust, kar je skladno z najino trajnostno in minimalistično naravnanostjo. Nekaj popotniških utrinkov s kolesarskih potovanj zbirava na blogu.
V prostem času rada berem, ali pa ustvarjam. Različna ročna dela me spremljajo že od mladih nog, zadnja leta pa me veseli recikliranje in ponovna raba že odsluženih stvari.
Bibliografija
V priročniku je zbrana 20-letna praksa uporabe Moodla v visokem šolstvu. V preteklosti sem pripravila različna navodila za uporabo Moodla, zaznala pa sem potrebo po priročniku, ki bi učitelja vodil od načrta izvedbe predmeta do priprave e-učilnice, kot poimenujem postavitev predmeta v Moodlu. Zato se priročnik razlikuje od klasičnih priročnikov za uporabo Moodla.
Priročnik obsega 252 strani, uporaba Moodla pa je ponazorjena s 385 slikami. V priročniku sem zbrala tudi nekaj administrativnih nasvetov iz prakse.
Monografija Koronaizziv visokega šolstva obravnava odziv univerz na spletno poučevanje, ki je posledica epidemije virusa SARS-COV-2, skozi primere in dobre prakse študija na daljavo v Sloveniji. V tem okviru avtorica prikaže odzive izbranih slovenskih visokošolskih zavodov na pandemske omejitve, s katerimi se je v preteklih dveh letih soočalo slovensko visoko šolstvo, ter rezultate nekaterih projektov uvajanja študija na daljavo, ki so poleg prepoznanih dobrih praks, pomembno prispevali tudi k diseminaciji in promociji načel uspešnega študija na daljavo tako med učitelji kot tudi študenti v Sloveniji. Pri tem avtorica predstavi tudi odnos ključnih deležnikov v slovenskem visokošolskem izobraževanju do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, pa tudi obseg uporabe interneta ter različnih spletnih orodij med študentsko populacijo.